LITERARNI KLUB SE PREDSTAVI

Pri izbirnem predmetu Literarni klub se bodo v letošnjem šolskem letu družili učenci, ki jih povezuje ljubezen do pisane in govorjene besede ter veselje do lastnega literarnega ustvarjanja.

Poudariti želimo pomen izražanja v maternem jeziku in zavedanje vloge in položaja slovenskega jezika. S tem namenom bi radi učence spodbudili, da bi bili čim bolj literarno ustvarjalni.

Pri delu z mladimi literati smo si zastavili naslednje cilje:

  • učenci ustvarjajo šolsko glasilo;
  • pišejo umetnostna in neumetnostna besedila;
  • pišejo članke o šolskem (športnem, kulturnem idr.) dogajanju;
  • mladi literati spremljajo aktualno dogajanje v šoli in njeni okolici ter o tem pišejo različne literarne prispevke;
  • s prispevki sodelujejo na literarnih natečajih;
  • spoznavajo in preučujejo slovstveno folkloro in kulturno dediščino v svojem okolju ter na širšem področju Slovenije.

Dogovorili smo se, da bomo svoje delovanje sproti objavljali/predstavljali preko šolske spletne strani.

Septembrsko delo je bilo povezano z razmišljanjem o počitnicah, prvem šolskem dnevu, sodelovali smo pri literarnem natečaju V oblakih domišljije, poročali o pomembnejših šolskih dogodkih …

Vabljeni torej k branju.

 

Kdo mo člani letošnjega   Literarnega kluba?

Sem Laura Šušterič, članica literarnega kluba. Stara sem 13 let in hodim v 8. razred. Živim na Ljubnem ob Savinji.

Moj prvi šolski dan je bil kar v redu. Trajal je samo eno šolsko uro, ampak jaz pač ne moram pobegniti sama sebi in sem seveda v tisti eni uri – natančneje v 45ih minutah vsaj desetkrat pogledala na uro, kdaj bo konec. To sem pač jaz. Dobili smo tudi urnik. Ko sem pogledala nanj, me je skoraj kap. Same čudne kratice! Še zdaj, ko pogledam na urnik, moram prav pomisliti, kaj kakšna pomeni. Prvemu šolskemu dnevu je sledil petek, petku pa vikend (kot, da cele počitnice niso bile dovolj). J

Sem Leon Golob. Literarnemu klubu sem se pridružil, ker rad navdušujem ljudi s svojimi komičnimi sposobnostmi, ki sem jih s sošolci delil tudi na nastopu za Primoža Suhodolčana v pantomimi; bilo je super, na nastopu sem zelo užival.

Na prvi šolski dan sem bil vesel, ker sem letos že deveti razred, določenih predmetov se pa nisem veselil. Sošolci so bili vsi enaki, nihče se ni spremenil, vsaj na prvi pogled se mi je zdelo tako.

Sem Ema Valte. K predmetu sem se vpisala zaradi tega, ker rada pišem besedila, pesmi in igram. Hudomušne vloge so mi vedno bile pri srcu zaradi tega, ker rada nasmejim druge.

Prvi šolski dan me nikoli ni preveč navdušil. Razen, ko sem prvič vstopila v veliko zgradbo vsevedov. Zdaj, ko sem zadnje leto na šoli, bom pogrešala svoje sošolce. Na prvi šolski dan smo se vsi skupaj pogovarjali o tem, kaj smo delali med počitnicami. Vsi smo se zabavali, a šole se ni nobeden veselil.

Pozdravljeni! Sem Aljaž Terbovšek, fant, ki je prišel v sedmi razred. Torej sem star 12 let. Najbrž sem fant, ki mu gresta nogomet in šport v razredu najslabše. Rad ustvarjam, pišem, rišem in sem umetnik. Obožujem modno kreiranje. Med ustvarjanjem po navadi poslušam glasbo.

Na Ljubnem se nam 1. šolski dan prične le z eno šolsko uro. Zjutraj, ko sem šel na avtobus, sem si mislil :«Pa je prišel pogreb …« a v trenutku, ko sem videl vse sošolce in prijatelje, me je preplavila neznanska sreča . Veselim se druženja z njimi . Dan prej sem bil zelo napet, bolela me je glava in cel sem se potil. Večer, ko sem šel spat, še precej časa nisem mogel zaspati. A naslednji dan je bilo vse kul in kot vidite sem še živ. Zato vam dam nasvet: Šolsko leto pričnite z veseljem!

Sem Teja Podkrižnik, navadna učenka, ki zna poslušati ali pa tudi ne, saj včasih tudi nočem ali pa se mi ravno ne da.

Prvi šolski dan mi je bil v redu, saj sem videla dve sošolki, s katerima se med počitnicami nisem mogla videti. Vtis na prvi šolski dan je bil vsekakor dober. Prva skrb je bila, kaj naj točno oblečem in ali naj imam spuščene lase ali spete v čop, saj veste, me punce. Žal mi je bilo, da so počitnice tako hitro minile, saj so bile najboljše. Tolažim se z mislijo, da bodo kmalu spet jesenske počitnice.

Živjo! Sem Neja. V razredu oz. med prijateljicami sem bolj poznana pod vzdevkom Nejč ali Nejči, ki so mi ga pridale sošolke. Obiskujem 8. razred in živim v Radmirju. V razredu sem poznana po nekaterih lastnostih, na katere sem zelo ponosna. Tudi na tiste, kot so, da sem včasih sitna, domišljava, izzivalna in da včasih iz ust butnem kakšno smešno, pogosto pa tudi butasto.

Na prvi šolski dan sem vstala pol ure prej kot po navadi. Bila sem zelo vznemirjena in komaj sem čakala, da vidim prijateljice. Pouk je trajal eno šolsko uro, in sicer 45 minut. Ob pogledu na urnik me je kar glava zabolela, ampak, ko sem videla do ušes nasmejane učiteljice, sem si rekla, da bom že nekako zdržalo in se tudi zadrževala, da ne bom preveč klepetala in upam, da bo res tako. J

Po tem napornem prvem šolskem dnevu sem od izmučenosti in utrujenosti odšla spat že ob devetih, kar je eno uro prej kot po navadi. Naslednji dan je bila SPET šola in je šlo že kar po urniku ter se mi je nekako še uspelo primigati domov. Bila sem zelo vesela, saj so bile spet krajše počitnice oz. vikend!! JUUPII!!

Hej! Sem Sara Štiglic in sem udeleženka literarnega kluba. Stara sem 13 let in hodim v 8. razred. Moj najpogostejši vzdevek je Sarči oz. Ali/Ala. Živim v Radmirju. V literarni klub sem se vpisala, ker rada nastopam pred občinstvom, se rada zabavam, rada igram v raznih predstavah in ustvarjam.

Moj prvi šolski dan je bil vesel, saj sem komaj čakala, da pridem v šolo. Zdaj pa mi je že dolgčas, ker se je začelo: pisanje snovi in domače naloge, predvsem pa, pouk in da prekmalu vstanem iz postelje.

Sem Lara Krivec in obiskujem 7. a razred. Rada imam košarko, čokolado in svojega psa Maksa. Imam tudi brata, ki obiskuje 4. a razred in včasih se zelo razumeva, včasih pa tudi ne. Rada imam vse predmete razen matematike, a potem, ko znam, je še kar v redu.  Drugače pa sem zelo vesel človek in mi je vseeno, kaj si drugi mislijo o meni.

V noči na četrtek je bilo kar nekaj vznemirjenja in komaj sem zaspala. Ves čas sem hodila po hiši, a ko je noč minila, je bilo bolje. Zjutraj na avtobusu sem bila sama z bratom. A ko sem v šoli zagledala znane obraze in jim povedala, kaj se mi je zgodilo, je bila ena ura premalo za ves klepet. Drugače povedano: bila sem zelo vesela, da sem spet v šoli s prijatelji.

Živijo, moje ime je Nelli Bolko. Naj vam povem nekaj zanimivega o sebi. Sem najmanjša v razredu, česar ne maram, ampak tako pač je. Nekateri mislijo, da sem v 4. razredu, a obiskujem že 7. razred. Igram odbojko in to je šport, ki me najbolj veseli.

Na večer tik pred 1. šolskim dnem sem bila zelo nervozna, pogrešala sem prijatelje, a nisem vedela, kaj nas čaka, saj sem že pozabila lanski 1. dan. Ko sem prišla v šolo, sem zagledala Laro, Ano in Tajo in takoj sem se počutila bolje. Preostanek dne je potekal bolj sproščeno. Dobili smo nekaj papirjev od razredničarke. Šla sem domov in naslednji dan je bil še boljši in bolj vesel.

 

Vesela sem, da smo se spoznali in upam, da boste še naprej spremljali objave na naši šolski spletni strani.