Letošnja raziskovalna naloga:
Zdravilne učinkovine lesnih gob
Sedmošolca Lara Krivec in Žan Luc Krajnc sta se povabilu mentoric Helene Lekše in Alenke Meža za sodelovanje pri raziskovalni nalogi pogumno odzvala.
V spodnjem intervjuju boste lahko izvedeli, kakšna je tema letošnje naloge, kako je delo potekalo, predvsem pa, kako pomembna izkušnja je za Laro in Žanom.
Z mladima raziskovalcema ter njunima mentoricama se je pogovarjal član Literarnega kluba, Leon Golob.
Katere gobe so po navadi najbolj uporabne?
Lara: Najbolj se uporablja lekarniška macesnovka, ki je zavarovana in jih je zelo malo. Potem so znane še svetlikava pološčenka, smrekova kresilača, pisana ploskocevka, brezova opadljivka …
Žan: V bistvu je vsaka goba uporabna, odvisno od naše težave.
Ali tudi pri nas rastejo zdravilne gobe?
Lara, Žan: Ja, tudi pri nas v Savinjski dolini jih je veliko, enako velja tudi za sosednjo Šaleško dolino.
Ali ljudje vedo, da je ena izmed možnosti za zdravljanje tudi zdravljenje z lesnimi gobami?
Lara, Žan: Ne, večina ljudi ni seznanjena s tem, da bi se lahko zdravili z lesnimi gobami, izjema so strokovnjaki in zdravniki.
Ali imajo lesne gobe veliko zdravilnih učinkov?
Lara, Žan: Ja, lesne gobe imajo veliko zdravilnih učinkov (zdravljenje različnih alergij, krepijo imunski sitem), najbolj zdrava je svetlikava pološčenka.
Ali je težko pripraviti pripravke iz lesnih gob?
Lara: Zdravila je sicer težko pripraviti, ker jih morajo farmacevtska podjetja kemijsko definirati ter patentiranti, sicer pa je čaj po mojem mnenju lahko pripraviti.
Žan: Res je, tudi midva sva pripravila čaj. Vendar je priporočljivo, da se pred delom posvetujemo s strokovnjakom.
Ali mislita, da zanemarjamo zdravljenje z lesnimi gobami?
Lara: Da, zanemarjamo jih. Gobe so uporabljali že Maji in druga starodavna ljudstva, ki so verjela, da jim dajejo posebne moči, nekateri celo, da z njimi postanejo nesmrtni.
Žan: Da, tudi sam sem mnenja, da zdravljenje z gobami zanemarjamo. Tudi v lekarnah, recimo, so nam od gob na razpolago le prehranska dopolnila.
Kako sta pripravila čaj iz lesnih gob?
Lara, Žan: Gospod Gorenšek nama je predlagal, da dava 100 ml vode in 1 g gobe, a midva sva se odločila, da dava 3 g gobe in 300 ml vode. Gobo sva narezala in jo pomočila v vodo za približno 20 minut, da se je namočila. Potem sva jo dala v mešalnik in jo zmiksala, nato pa sva vodo prelila v posodo. Ko se je goba skuhala, sva dobila iz nje čaj in ko sva ga poskusila, je imel čaj presenetljiv okus po lignjih.
Koliko časa je trajal projekt oz. priprava vaše raziskovalne naloge?
Lara, Žan: Projekt je trajal 3 do 4 mesece.
Kako je delo potekalo?
Lara, Žan: Najprej je učiteljica vprašala, če želiva sodelovati pri projektu, potem je bilo potrebno dovoljenje/soglasje staršev, nato je potekala priprava. Sledil je en izobraževalni seminar, kjer sva se seznanila, kako se lotiti dela. Sledile so delavnice, za tem je potekalo terensko delo, potem sva pripravila tudi anketo, ki nama je pri raziskovalni nalogi zelo pomagala. Za potrebe naloge sva opravila kar veliko pogovorov z nekaterimi strokovnjaki s področja gobarstva, pa tudi nekaj praktičnega dela, na koncu pa je sledila obdelava pridobljenih podatkov ter potrjevanje ali nepotrjevanje na začetku postavljenih hipotez.
Kakšna izkušnja je sodelovati pri raziskovalni nalogi?
Lara: Bilo je fajn, izvedela sem marsikaj novega, na primer: do zdaj nisem vedela, da imajo gobe zdravilne učinke. Bilo je nepozabno.
Žan: To je vsekakor pozitivna izkušnja. Imaš dober občutek, ko narediš nekaj. Delo je potrebno tudi predstaviti pred komisijo. Pika na i pa je, če za svoj trud prejmeš tudi nagrado.
Kako pa potek dela vidita mentorici, gospe Helena Lekše in Alenka Meža?
Kot mentoricama nama je naloga predstavljala poseben izziv, saj o tej temi nisva vedeli veliko. Mogoče je to še bolj zanimivo, saj resnično spoznaš in odkriješ nekaj, česar nisi poznal.
Najina naloga ves čas dela je bila, da sva učenca usmerjali, spodbujali, pomagali pri delu na terenu, pošiljali različne dopise in pomagali pri pripravi na nastop.
Skupaj smo spoznali, da so ljudje pripravljeni pomagati tudi osnovnošolskim raziskovalcem, njihov odziv nas je res pozitivno presenetil. Najbolj pomembno pa je, da so učenci, ki se odločijo za raziskovalno nalogo, motivirani in vztrajajo do konca, čeprav je včasih naporno.
Zdaj, ko je delo končano, sva res ponosni na oba učenca, ki sta z odliko opravila svoje delo. Meniva, da se v vsakem posamezniku skriva raziskovalna žilica, le odkriti moramo stvari, ki nas zanimajo, in vložiti trud, da pridemo do novih spoznanj. Če se ozremo naokrog, lahko vidimo, da je v življenju veliko stvari, ki nam lahko pomenijo izziv tudi za raziskovanje. Upava, da bodo učenci še naprej vedoželjni in pripravljeni raziskovati.
Ob rob k opravljenemu intervjuju je potrebno dodati, da sta naša mlada raziskovalca svojo raziskovalno nalogo najprej uspešno predstavila v Velenju ter se v tem trenutku že lahko veselita srebrnega priznanja, njuno delo pa še ni končano. V ponedeljek, 15. 5. 2017, se z mentoricama odpravljata še v Mursko Soboto, kjer bosta svojo nalogo predstavila na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Generalka je bila uspešna danes popoldan, ko je Lara v imenu obeh (Žan je bil namreč zadržan) nalogo predstavila na pedagoški konferenci celotnemu učiteljskemu zboru.
Vsi že zdaj mladima raziskovalcema ter mentoricama čestitamo za opravljeno delo. Držimo pesti in jima želimo veliko uspeha, sproščenosti in namazanih jezikov za ponedeljkovo preizkušnjo. Mogoče si pred odhodom še enkrat skuhata čaj iz lesnih gob, saj kot je bilo rečeno v nalogi, je ta očitno pomagal: oba sta bila zdrava in brez bolniške odsotnosti 🙂
Monika Repše
