V mesecu septembru smo se Ježki na sprehodu veliko pogovarjali o Zverjascu in opazovali, če so kje njegove stopinje. Na sprehodu skozi gozd pa smo odkrili odličen prostor za raziskovanje in prosto igro. Nekega dne smo Zverjascu nastavili past. V upanju, da smo ga ujeli, smo se čez nekaj dni navdušeno odpravili v gozd in ugotovili, da se Zverjasec ni ujel v našo past. Pustil pa nam je posebno pismo in namig za iskanje sladkega zaklada. Spoznali smo, da je Zverjasec prijazen in od takrat naprej mu v gozdu kuhamo kosilo, pečemo tortice, delamo bivališče …. V gozdu imamo že tudi svojo »dnevno sobo« v kateri počivamo in uživamo v miru in tišini. Kadar nam vreme in čas dopuščata, se odpravimo v našo mini igralnico, v kateri otrokom ni nikoli dolgčas, saj se v njej vedno kaj dogaja in jih vabi k odkrivanju novega. Otroci v gozdu neizmerno uživajo, saj svoji domišljiji pustijo prosto pot, raziskujejo in pogosto načrtujejo delo brez vodenja in vsestranskega usmerjanja, s tem pa razvijajo svojo samoiniciativnost, samostojnost in samozavest.
Gabrijela Drobež
[wzslider autoplay=”true” info=”true”]
